»Stabilna rast naložb potrjuje trdno mesto digitalnega oglaševanja v oglaševalskih strategijah podjetij. Prikazno oglaševanje še naprej prevladuje, hkrati pa se krepijo tudi nove oblike, ki nakazujejo postopno prestrukturiranje strategij. Pri tem se podjetja močno zanašajo na lastne podatke (83 %) in gradijo strategije, ki temeljijo na učinkovitosti, podatkovni podpori in rešitvah z umetno inteligenco,« poudarja Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v družbi iPROM.

V povprečju bodo naložbe v digitalno oglaševanje zrasle za 14 odstotkov

Podjetja bodo letos v povprečju povečala svoja vlaganja v digitalno oglaševanje za 14 odstotkov. Glede na analizo naložb po panogah najbolj intenzivno raste panoga drugo, ki vključuje gradbeništvo, nepremičnine, farmacijo, kozmetiko ter pohištvo in dom, kjer je pričakovana rast 41-odstotna, sledijo pa storitve z 20-odstotno rastjo, panoga trgovina s 3-odstotno rastjo, medtem ko turizem ohranja proračun za digitalno oglaševanje na ravni leta 2024.

Največ sredstev oglaševalci še vedno namenjajo prikaznemu oglaševanju

Razporeditev proračuna po posameznih oblikah digitalnega oglaševanja ostaja razmeroma stabilna. Prikazno oglaševanje prejme največji delež, in sicer 29 odstotkov celotnega digitalnega proračuna. Sledijo oglaševanje v družbenih medijih s 16 odstotki, iskalni marketing s 13 odstotki, vsebinski marketing z 9 odstotki ter oglaševanje z vplivneži in e-poštni marketing s po 8 odstotki. Rastejo tudi naložbe v novejše pristope, med katerimi se letos uveljavlja pogovorno trženje kot nova kategorija in dosega že 6 odstotkov, medtem ko marketing s podcasti predstavlja 7 odstotkov digitalnega medijskega kolača.

Oglaševalci tudi letos največ stavijo na prikazno oglaševanje in oglaševanje v družbenih medijih

Med najpogosteje uporabljenimi oblikami digitalnega oglaševanja v letu 2025 ostajata prikazno oglaševanje in oglaševanje v družbenih medijih. Družbene medije v svojih oglaševalskih strategijah uporablja 97 odstotkov podjetij, prikazno oglaševanje 93 odstotkov, iskalni marketing 88 odstotkov, e-poštni marketing 75 odstotkov, marketing z vplivneži pa 55 odstotkov slovenskih oglaševalcev.

Naložbe v zakup medijskega prostora rastejo hitreje kot v produkcijo

Podjetja bodo letos v povprečju povečala svoja vlaganja v digitalno oglaševanje za 14 odstotkov. Najizraziteje bo zrasel zakup oglasnega prostora v digitalnih medijih, kjer je napovedana 12-odstotna rast, medtem ko se bodo naložbe v produkcijo digitalnih vsebin rahlo znižale in zabeležile 3-odstotni padec.

Učinkovitost še vedno ključno gonilo naložb v digital

Med ključnimi razlogi za naložbe v digitalne medije oglaševalci še naprej izpostavljajo visoko učinkovitost (98 %), transparentnost (94 %), napredno ciljanje (91 %) in možnost natančne evalvacije kampanj (90 %). Vse dejavnike je kot pomembne navedla večina vprašanih. V porastu je tudi pomen skladnosti z zakonodajo, ki jo kot ključen motivator/dejavnik prepoznava 89 odstotkov odločevalcev, od katerih jih 62 odstotkov ocenjuje, da gre za zelo pomemben vidik.

Povprečna letna naložba v oglaševalsko tehnologijo vredna 70.000 evrov

Aktualna raziskava je zajela tudi vpogled v naložbe v marketinške tehnologije. V povprečju bo oglaševalec za marketinško tehnologijo namenil skoraj 70.000 evrov letno, vendar je razpon ocene teh naložb med oglaševalci velik. V povprečju sega od najmanj 2000 evrov do 300.000 evrov letno. Naložbene razlike odražajo različne stopnje tehnološke opolnomočenosti med slovenskimi podjetji, pri čemer izstopa panoga trgovina, kjer bodo podjetja v povprečju za marketinško tehnologijo namenila nekaj manj kot 80.000 evrov letno.

»V zadnjih 20 letih se je vsaka sprememba na trgu odrazila v dodatnem pospešku razvoja in uporabe digitala. Tudi sedaj ne vidim razloga, zakaj bi bilo kaj drugače. Pomembnost digitalnega oglaševanja se povečuje. Spremembe, ki jih opažam, so zaznavne bolj v dodatnem drobljenju v notranji strukturi oglaševalskih oblik, npr. marketing z vplivneži in s podcasti. Vendar pa klasične oblike, kot je prikazno oglaševanje, ostajajo primarne in ohranjajo obseg uporabe,« komentira rezultate raziskave Matjaž Robinšak, partner in direktor raziskav v družbi Valicon.

»Digitalno oglaševanje postaja ključno za doseganje poslovnih ciljev, ob večjih vlaganjih pa se povečujejo tudi pričakovanja glede učinkovitosti in merljivosti rezultatov. Uspešnejša bodo podjetja, ki bodo vlagala v tehnologijo, razvijala notranje kompetence in nenehno optimizirala svoje aktivnosti,« še dodaja Ivanec.

Metodologija raziskave

Raziskavo o naložbah v digitalno oglaševanje sta izvedli družbi iPROM in Valicon med decembrom 2024 in februarjem 2025. V raziskavi je sodelovalo 145 slovenskih oglaševalcev in trženjskih odločevalcev, ki so odgovorni za načrtovanje in izvajanje marketinških strategij v svojih podjetjih. Cilj raziskave je bil zajeti aktualna pričakovanja, trende in dejanske premike v strukturi naložb v digitalne medije ter ugotoviti, katere tehnologije, oblike in pristopi oblikujejo prihodnost digitalnega oglaševanja v Sloveniji.

Raziskava iPROMa in Valicona: Slovenski oglaševalci v 2025 napovedujejo 14-odstotno rast naložb v digitalno oglaševanje na strani iPROM.

»Prvoosebni podatki postajajo osrednji vir za upravljanje digitalnih točk stika, saj omogočajo boljše razumevanje uporabnikov, natančnejše ciljanje, večjo skladnost z zakonodajo in zmanjšujejo odvisnost od zunanjih platform. Podjetja, ki jih sistematično upravljajo, izboljšujejo analitiko ter optimizirajo učinkovitost in donosnost oglaševalskih aktivnosti. Kot kaže raziskava, številna podjetja te strategije še uvajajo, kar odpira precej priložnosti za nadaljnji razvoj na tem področju,« ugotovitve raziskave povzema Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa in vodja raziskave.

Slovenska podjetja prepoznavajo strateško vrednost prvoosebnih podatkov

Slovenska podjetja vse bolj vključujejo prvoosebne podatke v svoje digitalne oglaševalske strategije. Po raziskavi družbe iPROM več kot polovica podjetij (56, 8 %), ki uporabljajo tretjeosebne podatke, že izvaja strategije zbiranja prvoosebnih podatkov.

Obenem 43,2 odstotka podjetij še ni uvedlo teh strategij, kar predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj in nadgradnjo pristopov k upravljanju prvoosebnih podatkov.

Napredna orodja postajajo ključna pri upravljanju prvoosebnih podatkov

Raziskava razkriva, da tretjina podjetij (34,9 %) že uporablja orodja za zbiranje in analizo prvoosebnih podatkov, kar kaže na zgodnje uvajanje naprednih tehnologij. Polovica (50,8 %) podjetij rešitev za upravljanje prvoosebnih podatkov še ni uvedla, 14,3 odstotka vprašanih pa ni povsem prepričanih o uporabi teh tehnologij. To nakazuje priložnost za dodatno ozaveščanje o njihovih prednostih pri zagotavljanju skladnosti z zakonodajnimi zahtevami in optimizaciji upravljanja podatkov.

Zakup oglasnega prostora na osnovi prvoosebnih podatkov vse pomembnejši v oglaševalskih strategijah

Uporaba prvoosebnih podatkov za zakup oglasnega prostora je pri načrtovanju digitalnih oglaševalskih strategij vse pomembnejša. Raziskava ugotavlja, da 27,4 odstotka podjetij namenja med 30 in 50 odstotkov svojega oglaševalskega proračuna strategijam, ki temeljijo na prvoosebnih podatkih. Hkrati 72,6 odstotka podjetij teh pristopov še ne izvaja, kar odraža različne stopnje prilagajanja podatkovno gnanim strategijam.

»Zakup oglasnega prostora na podlagi prvoosebnih podatkov izboljšuje nadzor nad ciljano komunikacijo, optimizira razporeditev sredstev in povečuje merljivost oglaševalskih učinkov. Podjetja, ki že uporabljajo ta pristop, dosegajo boljše razmerje med vložki in rezultati ter povečujejo transparentnost pri upravljanju podatkovnih strategij,« zaključuje Tomšič.

Metodologija raziskave in podrobnejše poročilo

Raziskava družbe iPROM, ki je potekala septembra in oktobra 2024, je temeljila na spletnem anketiranju (metoda CAWI). V njej je sodelovalo 66 odločevalcev s področja digitalnega marketinga, oglaševanja in upravljanja podatkov v slovenskih podjetjih. Cilj je bil pridobiti vpogled v trenutne prakse uporabe podatkov, izzive in pripravljenost podjetij na uporabo prvoosebnih podatkov, skladnost z zakonodajo in izkoriščanje potenciala naprednih tehnologij.

Podrobnejša analiza rezultatov raziskave, ki vključuje razširjene podatke in konkretne smernice za podjetja, je na voljo v dokumentu na povezavi.

iPROMova raziskava: Vsako četrto podjetje v Sloveniji za zakup oglasnega prostora že uporablja prvoosebne podatke na strani iPROM.

»Razvoj algoritma za optimizacijo zakupa oglasnega prostora na odprtem spletu z analizo nakupnih namer je rezultat našega prizadevanja za večjo učinkovitost digitalnega oglaševanja. Nova rešitev omogoča tako trgovcem kot tudi drugim oglaševalcem, da z uporabo umetne inteligence bolje upravljajo proračune za prikazno oglaševanje ter učinkovito pomikajo kupca po nakupnem lijaku. S tem lahko optimizirajo naložbe za digitalno oglaševanje in zvišajo njihovo donosnost tudi za do 30 odstotkov,« pojasnjuje Nejc Lepen, direktor razvoja v družbi iPROM.

Pametno ciljanje glede na nakupno namero z uporabo umetne inteligence

Najsodobnejši algoritmi prilagajajo cene prikazov glede na nakupno namero in intenzivnost zanimanja uporabnikov, pri čemer večji proračun namenjajo uporabnikom z višjo verjetnostjo nakupa. To zagotavlja relevantna sporočila, naprednejše licitiranje oglasnega prostora in izboljšano donosnost naložbe (ROAS).

Optimizacija zakupa in v povprečju za 32 odstotkov boljši ROAS

Algoritmi omogočajo optimalno licitiranje na svetovnih oglasnih tržnicah z uporabo protokola OpenRTB. Na podlagi signalov, kot so ogledi izdelkov in interakcije, usmerjajo sredstva k relevantnim občinstvom, kar izboljša donosnost oglaševalske naložbe. Po prvih testiranjih novega algoritma se je ROAS izvedenih oglaševalskih akcij v povprečju zvišal za 32 odstotkov. Z uporabo algoritma je iPROM naročnikom tako zagotovil bolj učinkovit izkoristek proračuna za zakup prostora v digitalnih medijih.

iPROM v novo leto vstopa z najsodobnejšimi algoritmi za ponovno ciljanje na strani iPROM.

Podatki kažejo, da je v letu 2024 delež dostopov do digitalnih medijev prek mobilnih naprav narasel na 76,11 odstotka, kar predstavlja povečanje za 5,6 odstotka v primerjavi z letom 2023. Nasprotno pa je uporaba namiznih računalnikov za dostop do digitalnih medijev zabeležila upad. Delež se je v letu 2023 zmanjšal za 4 odstotke in v letu 2024 predstavlja 23,89 odstotka.

Podrobna analiza razmerij med mobilnim in namiznim dostopom v različnih državah razkriva izrazite geografske razlike. V državah, kot so Črna gora (95,47 %), Albanija (94,89 %), Bosna in Hercegovina (91,11 %) ter Severna Makedonija (89,64 %), močno prevladuje mobilni dostop, medtem ko Nemčija (67,41 %), Avstrija (70,80 %) in Italija (77,89 %) sicer beležijo nižje deleže, čeprav mobilni dostop prevladuje povsod.

»Rezultati aktualne analize potrjujejo, da so strategije ‘mobilno najprej’ postale osrednjega pomena. Pametni telefon je zdaj prva naprava za dostop do digitalnih vsebin in naš stalni sopotnik v vsakdanjem življenju. Razlike, ki jih opažamo med bolj in manj razvitimi trgi, so predvsem posledica števila naprav, ki jih uporabniki uporabljajo. V regijah z visoko mobilno penetracijo je telefon pogosto edina naprava, s katero uporabniki dostopajo do interneta in digitalnih vsebin. Na bolj razvitih trgih pa računalniki še vedno ohranjajo ključno vlogo, zlasti ko gre za poglobljeno branje in analizo vsebin v digitalnih medijih,« pojasnjuje Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labs.

Namizni računalniki ostajajo prva izbira za podrobno branje digitalnih vsebin

iPROMova analiza kaže, da so v jugovzhodni Evropi, Nemčiji in Avstriji namizni računalniki še vedno nepogrešljivi za temeljito raziskovanje in brskanje po vsebinah v digitalnih medijih, čeprav večina uporabnikov za prvi dostop do teh vsebin uporablja mobilne telefone. Prebiranje vsebin v digitalnih medijih prek namiznih računalnikov je več kot dvakrat intenzivnejše (2,03-krat) v primerjavi z aktivnostmi na mobilnih napravami, kar kaže, da pri poglabljanju v digitalne vsebine še vedno prevladujejo računalniki.

Chrome ohranja prevlado med spletnimi brskalniki

Deleži spletnih brskalnikov se počasi stabilizirajo, pri čemer razmerja med najbolj priljubljenimi brskalniki ostajajo zelo podobna tistim iz preteklega leta. Vodilni brskalnik po uporabi ostaja Chrome, ki je najbolj razširjen brskalnik v vseh analiziranih državah, kar potrjuje njegovo prevlado na trgu. Na drugem mestu sledi Microsoftov Edge, ki je utrdil svoj položaj kot drugi najbolj priljubljen brskalnik zaradi nenehnih izboljšav in integracije z ekosistemom Windows.

»V luči rastočih skrbi glede zasebnosti na spletu Safari in Mozilla Firefox izstopata s svojimi prizadevanji za zaščito zasebnosti uporabnikov. Safari je uvedel politike, ki znatno omejujejo uporabo piškotkov tretjih oseb, Firefox pa nadaljuje z razvijanjem funkcij, ki izboljšujejo varnost in zasebnost uporabnikov. Ta premik k rešitvam za višjo zasebnost brskalnikov kaže na pomemben trend na trgu, saj uporabnike čedalje bolj zanimajo rešitve, ki jim omogočajo boljši nadzor nad njihovimi osebnimi podatki,« še pojasnjuje Tomšič.

V Avstriji je delež uporabe brskalnika Chrome relativno nizek (41,87 %), medtem ko Microsoft Edge beleži višji delež (26,88 %). V Nemčiji ima Chrome manjši delež (42,07 %), pri čemer se uporabniki pogosto odločajo tudi za Firefox (22,04 %) in Edge (19,13 %). Italija sledi bolj razširjenemu vzorcu, kjer Chrome prevladuje s 63,55 odstotka. V državah regije Adriatik brskalnik Chrome močno prevladuje, zlasti v Severni Makedoniji (74,09 %), na Kosovu (73,36 %) in v Črni gori (71,98 %). V Albaniji izstopa višji delež brskalnika Safari (13,42 %), kar kaže na večjo priljubljenost Applovih računalnikov v tej državi.

iOS delež povečal za dobrih 25 odstotkov

Analiza uporabe mobilnih operacijskih sistemov kaže, da je iOS svoj delež povečal za 25,9 odstotka, pri čemer so največji porast zabeležile Italija (+9,6 o.t.), Albanija (+5,5 o.t.), Črna gora (4,9 o.t.) in Republika Srbija (+4,0 o.t.). Podatki torej kažejo, da tržni delež mobilnih Apple naprav na teh trgih raste.

Razmerja med operacijskimi sistemi osebnih računalnikov ostajajo podobna kot lani

Med napravami, s katerimi uporabniki dostopajo do digitalnih medijev v jugovzhodni Evropi, Nemčiji in Avstriji, na osebnih računalnikih še vedno prevladuje operacijski sistem Windows, ki v letu 2024 dosega 82,89-odstotni delež (rast za 1,54 o.t.). Mac OS ima 13,17-odstotni delež (padec za 1,97 o.t.).

»Opazimo lahko, da po številnih tehnoloških novostih, ki so v preteklosti krojile trende na področju uporabe tehnologije, prihaja do stabilizacije, saj so se ključni trendi med uporabniki že utrdili. Do uvedbe kakšnih novih prebojnih tehnologij in orodij lahko pričakujemo, da se je trg konsolidiral in da postaja vse bolj zrel. Ta stabilnost pa prinaša predvidljivost in omogoča razvijalcem, da se osredotočijo na optimizacijo funkcij in varnosti svojih izdelkov. Tržna zrelost omogoča uporabnikom večje zaupanje v izdelke, ki jih uporabljajo, in prinaša manj pretresov, kar lahko dolgoročno koristi celotni panogi,« zaključuje Tomšič.

Uporabljena metodologija

Letošnja iPROMova analiza je bila izvedena na vzorcu 86,3 milijona regijskih uporabnikov interneta in je po standardu organizacije IAB zajela 20,4 milijarde meritvenih zahtevkov. iPROM pridobljene podatke o vedenju uporabnikov spleta beleži in obdeluje s tehnološko platformo iPROM Programmatic Platform, ki jo uporablja na trgih jugovzhodne Evrope (Italija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Kosovo in Albanija) ter na nemškem in avstrijskem trgu. Prek platforme iPROM Programmatic Platform družba iPROM dosega skupaj 95 odstotkov (približno 152,5 milijona) aktivnih uporabnikov digitalnih medijev.

iPROMova analiza 2024: Mobilni dostop do digitalnih medijev v jugovzhodni Evropi, Nemčiji in Avstriji narasel za dobrih 5 odstotkov na strani iPROM.

Mobilni dostop do digitalnih medijev rahlo zrasel, namizni računalniki ključni za poglobljeno brskanje

iPROMova analiza o tehnoloških značilnostih naprav, s katerimi uporabniki dostopajo do digitalnih medijev, kaže, da se je dostop do digitalnih medijev prvenstveno prek mobilnih naprav povečal še za štiri odstotke in letos presegel 83 odstotkov. Kljub večji uporabi mobilnih naprav za dostop do digitalnih vsebin pa za poglobljeno pregledovanje vsebin še vedno uporabljamo namizne računalnike, kjer je aktivnost brskanja za več kot dvakrat višja kot na mobilnih napravah.

Uporabniki na namiznih računalnikih ob prebiranju spletnih vsebin preživijo petkrat več časa kot na mobilnih napravah

Glede na najnovejše podatke družbe iPROM namizne naprave še vedno prevladujejo v smislu časa, preživetega na spletu dnevno. Povprečen uporabnik prebiranju vsebin v slovenskih digitalnih medijih prek namiznega računalnika dnevno nameni 51 minut, medtem ko za to dejavnost na mobilnih napravah porabi 10 minut. pomeni, da uporabniki na namiznih računalnikih preživijo več kot petkrat toliko časa za iskanje informacij ali prebiranje vsebin kot na mobilnih napravah.

»Rezultati naše analize potrjujejo pristop mobilno najprej, a namizni računalniki ohranjajo ključno vlogo, ko gre za poglobljeno pregledovanje in iskanje informacij. Uporabniki ob iskanju informacij preživijo bistveno več časa na namiznih računalnikih kot na mobilnih napravah. Ta trend kaže na pomembnost zagotavljanja kakovostne uporabniške izkušnje v obeh okoljih, saj vsako od njiju služi različnim potrebam in načinom uporabe,« je rezultate analize pospremil Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa.

Chrome še vedno vodilen spletni brskalnik, sledi Firefox

Chrome z 58,63-odstotnim deležem še vedno vodi med spletnimi brskalniki na namiznih računalnikih, čeprav je zabeležil blag padec v primerjavi z lanskim letom, ko je zavzemal 59,83 odstotka skupne razdelitve. Firefox je rahlo izboljšal svojo prisotnost na trgu, saj se je njegov delež povečal z lanskih 15,70 odstotka na 16,34 odstotka letos. Microsoft Edge prav tako kaže rahlo rast, saj se je njegov delež povečal za 1,17 odstotne točke, in sicer z 12,76 odstotka na 13,93 odstotka, medtem ko je Safari s prejšnjih 8,11 odstotka zabeležil manjši padec na 7,77 odstotka.

Windows in Android ostajata vodilna operacijska sistema

Windows s 83,93-odstotnim deležem ostaja prevladujoč operacijski sistem na namiznih računalnikih. MacOS prav tako ohranja svoj položaj z 11,03-odstotnim deležem, medtem ko Linux predstavlja le 5,04-odstoten delež. Na mobilnih napravah kot operacijski sistem prevladuje Android s 57,14-odstotnim deležem, medtem ko iOS-u pripada 42,86-odstotni delež.

»Naši podatki kažejo na relativno stabilnost tržnih deležev operacijskih sistemov, kjer vsak sistem ohranja svojo nišo in prednosti, ki privabljajo specifične skupine uporabnikov. Windows ostaja izbira številka ena za tradicionalne namizne potrebe, medtem ko mobilna operacijska sistema Android in iOS nadaljujeta svojo bitko za prevlado na stalno rastočem trgu pametnih telefonov,« pojasnjuje Tomaž Tomšič.

Uporabljena metodologija

iPROM pridobljene podatke o vedenju uporabnikov spleta beleži in obdeluje s tehnološko platformo iPROM Cloud, analizo pa pripravlja že od leta 2004. Letošnja analiza je bila izvedena na vzorcu 1,69 milijona slovenskih uporabnikov interneta in je po standardu organizacije IAB zajela 20,3 milijarde meritvenih zahtevkov.

iPROMova analiza 2024: Za poglobljeno pregledovanje spletnih vsebin še vedno najpogosteje uporabljamo namizne računalnike na strani iPROM.

Natančno ciljanje z uporabo prvoosebnih podatkov

iPROM Advertorial omogoča centraliziran zakup oglasnih sporočil v obliki promocijskih člankov in uporablja napredno ciljanje na podlagi prvoosebnih podatkov za prikaz vsebine relevantnim občinstvom na izbranih uredniških spletnih medijih. Ta pristop povečuje doseg in učinkovitost oglaševalskih akcij. Z algoritmi za iskanje podobnih profilov uporabnikov rešitev iPROM Advertorial z nativnimi oglasi razširi doseg oglasnega članka, ki tako doseže širši krog potencialno zainteresiranih uporabnikov.

Centraliziran zakup promocijskih člankov z oglaševalskimi metrikami

Integracija rešitve iPROM Advertorial v medijske strategije zagotavlja nemoteno uporabniško izkušnjo. Oglasna besedila so skrbno umeščena v digitalne medije za vizualno in vsebinsko skladnost z izvirnimi vsebinami. Storitev omogoča centralizirano objavo oglasnih besedil v obliki promocijskih člankov v kakovostnih spletnih medijih ter prek enotne platforme ponuja statistično spremljanje oglaševalskih metrik in analizo učinkovitosti v realnem času.

»iPROM Advertorial predstavlja optimalno rešitev za oglaševalce, ki želijo razširiti doseg lastnih vsebin in izboljšati učinkovitost zakupa oglasnih besedil, pri čemer izkorišča moč prvoosebnih podatkov. Besedila tako dosežejo pravo ciljno občinstvo, ko je to dovzetno za njih,« poudarja Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v družbi iPROM.

iPROM Advertorial: Nova rešitev za zakup promocijskih člankov na podlagi prvoosebnih podatkov na strani iPROM.

iPROM Konfigurator s številnimi funkcionalnostmi za napredno uporabniško izkušnjo

Oglasni koncept iPROM Konfigurator vključuje napredne funkcionalnosti, zasnovane za optimizacijo uporabniške izkušnje pred dejanskim testiranjem ali nakupom avtomobila. Z integracijo v interaktivno in vizualno bogato okolje oglasa omogoča uporabnikom personalizacijo vozila po lastnih preferencah, od izbire barve in oblike platišč do velikosti pnevmatik in možnosti raziskovanja zunanjosti in notranjosti s potencialnimi 360-stopinjskimi ogledi. S tem poenostavlja odločitveni proces, izboljšuje percepcijo blagovne znamke ter povečuje vključenost uporabnikov in spodbuja globljo povezanost z izbranim modelom vozila.

Implementacija iPROM Konfiguratorja v širok nabor iPROMovih naprednih oglasnih formatov je prinesla oprijemljive rezultate, ki odražajo 80-odstotno povečanje vključenosti uporabnikov v primerjavi s tradicionalnimi oglasnimi formati. Poleg tega je bil povprečen čas, preživet v interakciji z oglasom, za 38 odstotkov daljši od standardov v panogi, kar kaže na izboljšanje uporabniške izkušnje in večjo zavzetost potencialnih kupcev. iPROMov novi koncept izboljšuje učinkovitost oglaševalskih akcij in služi kot ključno orodje za premoščanje vrzeli med virtualno izkušnjo in fizičnim testiranjem vozila, kar dodatno krepi prodajni lijak.

Dodatne metrike za optimizacijo oglaševalske akcije

iPROMovi naročniki, ki uporabljajo iPROM Programmatic Platform, dostopajo do najnaprednejših oblik ciljanja in spremljajo vse klasične in napredne metrike, kot sta čas, ki ga posamezen uporabnik preživi izpostavljen oglasu, in čas, v katerem je oglas v vidnem polju uporabnika. V povezavi z novim konceptom pa iPROM naročnikom ponuja tudi dodatne metrike za optimizacijo oglaševalskih akcij, vključno s podatki o tem, kolikokrat je uporabnik po lastnih željah oblikoval vozilo, številom prikazov posamezne konfiguracije znotraj oglasa ter številom neposrednih odzivov na določene konfiguracijske možnosti v oglasnem formatu. Koncept je prvenstveno primeren za oglaševalske akcije, namenjene krepitvi prepoznavnosti blagovne znamke, omogoča pa tudi merjenje konverzij.

Dodatne metrike omogočajo oglaševalcem dragocene uvide v povpraševanje na trgu. S spremljanjem, kako uporabniki oblikujejo vozilo, katere barve, oblike platišč, velikosti pnevmatik in notranje opreme izberejo, iPROMovi naročniki bolje razumejo preference in vedenjske vzorce svojih ciljnih skupin. Ti podatki omogočajo tudi mikrosegmentacijo ciljnega občinstva, kar oglaševalcem pomaga, da svoje sporočilo natančneje prilagodijo specifičnim potrebam in zanimanjem posameznih segmentov občinstva. Te metrike tako prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in izvedbi oglaševalskih strategij, ki so ključne za povečanje uspešnosti oglaševalskih akcij in izboljšanje prodajnih rezultatov.

Blagovna znamka Volkswagen iPROM Konfigurator uspešno uporabila v oglaševalski akciji za novi model vozila Novi T-Cross

Blagovna znamka Volkswagen je v okviru digitalne oglaševalske akcije za novi avtomobil Novi T-Cross uporabila koncept iPROM Konfigurator v naprednih oglasnih formatih ter z njim povečala vključenost uporabnikov in jih spodbudila k raziskovanju novega vozila Novi T-Cross že na oglasu. Rezultati akcije so prepričljivi: izvedenih je bilo več kot 3900 konfiguracij vozila neposredno prek oglasov; dodatno pa je 61 odstotkov obiskovalcev, ki so na spletno stran prišli prek oglasov, nadaljevalo z bolj podrobno konfiguracijo avtomobila. Med oglaševalsko akcijo je bilo skupno izvedenih še dodatnih 3700 konfiguracij.

Volkswagen z iPROM Konfiguratorjem za raziskovanje vozila aktiviral več kot 7500 potencialnih kupcev na strani iPROM.

V povprečju bodo naložbe v zakup oglasnega prostora v digitalnih medijih zrasle za 11 odstotkov, naložbe v produkcijo vsebin za digitalne medije pa za tri odstotke.

Raziskavo sta družbi izvedli med novembrom 2023 in januarjem 2024, v njej pa je sodelovalo 117 slovenskih odločevalcev na področju oglaševanja in trženja. Družbi raziskavo izvajata že od leta 2019 na osnovi iste metodologije, kar omogoča primerjavo rezultatov in spremljanje trendov na področju digitalnega oglaševanja v Sloveniji.

»Digitalno oglaševanje v Sloveniji je dozorelo in skupaj obsega že 52 odstotkov celotnega vlaganja. V letu 2019 je bil ta delež nekaj več kot tretjina, zato ocenjujem, da je digitalno oglaševanje doseglo svojo zrelo fazo v razvoju in začenja s prevlado. Hkrati zelo verjetno trenutne tržne razmere dodajajo dodatno gorivo za prihodnjo rast ter razvoj digitalnega oglaševanja,« rezultate raziskave komentira Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.

V 2024 v Sloveniji že 52 odstotkov celotnega proračuna namenjenega za digitalno oglaševanje

V zadnjih petih letih delež naložb v digitalno oglaševanje kontinuirano narašča in po napovedih odločevalcev za trženje v Sloveniji v povprečju dosega že 52-odstotni delež oglaševalskega proračuna za leto 2024.

Najbolj digitalizirana je panoga turizem

Raziskava je pokazala, da kar 56 odstotkov slovenskih oglaševalcev digitalnemu oglaševanju namenja več kot 50 odstotkov naložb v celoten oglaševalski kolač, 41 odstotkov oglaševalcev mu namenja do 40 odstotkov, samo trije odstotki slovenskih oglaševalcev pa se digitalnega oglaševanja ne poslužujejo.

Med panogami, kjer so naložbe v digitalno oglaševanje ključne, prevladuje turizem, kjer kar 86 odstotkov oglaševalcev digitalnemu oglaševanju nameni 50 odstotkov sredstev ali več, v panogi storitve je takih kar 57 odstotkov, v panogi trgovina 49 odstotkov, v ostalih panogah pa 45 odstotkov.

Med oblikami digitalnega oglaševanja prevladujeta prikazno oglaševanje in oglaševanje na družbenih medijih

Vsi oglaševalci, ki bodo v letu 2024 sredstva namenili digitalnemu oglaševanju, se bodo v največji meri posluževali prikaznega oglaševanja (98 %) in oglaševanja na družbenih medijih (91 %). Iskalni marketing bo v svoje digitalne oglaševalske strategije vključilo 85 odstotkov anketiranih, e-poštni marketing 73 odstotkov, marketing z vplivneži pa bo izvajalo 63 odstotkov slovenskih oglaševalcev, kažejo povprečni rezultati raziskave iPROMa in Valicona.

Največ naložb, kar 34 odstotkov, v povprečju slovenski oglaševalci namenijo za prikazno oglaševanje

Največ naložb, kar 34 odstotkov, slovenski oglaševalci v povprečju namenijo za prikazno oglaševanje, kar kaže na kontinuiran trend rasti naložb v prikazno oglaševanje v zadnjih treh letih. Naložbe za oglaševanje na družbenih medijih ostajajo na enaki ravni kot 2022 in obsegajo 20 odstotkov proračuna za digitalno oglaševanje, naložbe v iskalni marketing predstavljajo 18 odstotkov, v e-poštni marketing 10 odstotkov, v marketing z vplivneži pa devet odstotkov digitalnega oglaševalskega kolača.

Med razlogi za uporabo digitalnega oglaševanja sta ključni učinkovitost in možnost evalvacije

Raziskava iPROMa in Valicona je med odločevalci za trženje, ki se poslužujejo digitalnega oglaševanja, preverila tudi ključne razloge za izbiro te vrste oglaševanja. Med najpomembnejšimi razlogi izstopata učinkovitost (97 %) in možnost evalvacije oglaševalske akcije (97 %), sledijo napredno ciljanje (92 %), možnost optimizacije oglasnih akcij (91 %), transparentnost (90 %), skladnost z zakonodajo (90 %), komunikacija s potrošniki (87 %), podatki o vedenjskih vzorcih (83 %) in ugled ponudnika (81 %).

Večina oglaševalcev bo v 2024 v povprečju povečala ali ohranila naložbe za celoten oglaševalski kolač

Slovenski oglaševalci bodo po napovedih odločevalcev za trženje v letu 2024 povečali naložbe (43 %) ali ohranili lanskoletno raven naložb (44 %) za celotno oglaševanje. Največje povečanje naložb za oglaševanje bo po napovedih v panogah turizem (64 % ) in trgovina (51 %), medtem ko bodo oglaševalci iz panoge storitve v največji meri ohranili oglaševalske proračune na enaki ravni kot v preteklem letu. Podoben trend s 50 odstotki oglaševalcev, ki ohranjajo raven naložb v 2024, izkazuje tudi panoga drugo.

»Po podatkih s trga vidimo, da se naložbe v digitalno oglaševanje odzivajo na trenutne razmere na trgu in se glede na panogo spreminjajo. Podjetja seveda spremljajo potrošniški sentiment in se odzivajo nanj tudi z naložbami v tržno-komunikacijske aktivnosti. Digitalno oglaševanje v skupnem digitalnem kolaču ohranja pomembno mesto, saj podjetja v veliki večini proračune za digitalno oglaševanje povečujejo oziroma ohranjajo, včasih tudi na račun zmanjšanja naložb v druge medije. Prikazno oglaševanje ohranja primat najpomembnejše oblike digitalnega oglaševanja, saj kot del strategij oglaševanja nad črto pomembno krepi moč in priklic blagovne znamke ter spodbuja konverzije,« dodaja Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v iPROMu.

Metodologija raziskave

Raziskavo o odnosu slovenskih podjetij do digitalnega oglaševanja družbi iPROM in Valicon izvajata od leta 2019. Namen raziskave je ugotoviti glavne trende na področju digitalnega oglaševanja v Sloveniji. Metodologija raziskave se ne spreminja, izjemoma se letno vsebina dopolni, s čimer je omogočena primerljivost rezultatov po letih.

Raziskava se izvaja s spletno anketo z metodo CAWI, k sodelovanju pa povabijo slovensko strokovno javnost. V letošnji raziskavi, ki je potekala med 15. novembrom 2023 in 15. januarjem 2024, je sodelovalo 117 odločevalcev na področju oglaševanja in trženja v Sloveniji.

V Sloveniji digitalnemu oglaševanju že 52 odstotkov celotnega oglaševalskega kolača na strani iPROM.

»Podatki, ki smo jih zbrali o prikazanih oglasih v letu 2023, odražajo kontinuirano rast števila prikazov oglasov v uredniških spletnih medijih,« izpostavlja Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa. »Ta trend potrjuje nenehno rast digitalnega oglaševanja, ki ga v iPROMu spremljamo z analizo prikazov že od leta 2005. V preteklem letu smo slovenskim uporabnikom digitalnih medijev prikazali za kar 38,9 odstotka več oglasnih sporočil kot predlansko leto, ko je digitalno oglaševanje v času pandemije COVID-19 doseglo svoj prelomni vrhunec.«

Med panogami prednjači trgovina z več kot 23-odstotnim deležem

Po deležu prikazov oglasov v slovenskih uredniških digitalnih medijih prednjači panoga trgovina s 23,79-odstotnim deležem, kar predstavlja minimalen upad (–0,31 odstotka v primerjavi z letom 2022).

Trgovini sledita panogi avtomobilizem s 15,6-odstotnim deležem (27,5-odstotna rast v primerjavi z letom 2022) in finance s 14,25-odstotnim deležem (30,53-odstotni padec deleža prikazanih oglasov v primerjavi z letom 2022).

Panoga zabava in prosti čas je v letu 2023 predstavljala 9,64 odstotka vseh prikazanih oglasov, v primerjavi z letom prej pa je zabeležila rahel upad (2,3 odstotka).

Telekomunikacijska panoga je lani kljub manjšemu deležu po številu prikazanih oglasov (4,52 odstotka) v primerjavi z letom prej zabeležila impresivno povečanje deleža prikazov za kar 108 odstotkov.

Panoga turizem je dosegla 2,65-odstotni delež prikazov oglasov in v primerjavi z letom 2022 zabeležila največje zmanjšanje deleža, in sicer za kar 54,7 odstotka.

Panoga zdravje pa z okoli dvoodstotnim deležem prikazov ni zabeležila pomembnejših sprememb.

»Podatki o prikazanih oglasih v letu 2023 kažejo na dinamične premike na trgu in so jasen pokazatelj nestanovitnih gospodarskih razmer, ki se iz leta v leto naglo spreminjajo, oglaševalci pa se na vplive iz okolja agilno odzivajo,« še dodaja Tomšič.

Zanimanje za vsebine v digitalnih medijih

Analiza rezultatov kaže, da so v začetku leta 2023 uporabniki spletnih medijev najpogosteje pregledovali vsebine v spletnih uredniških medijih, ki jih uvrščamo v kategorije osebne finance, nepremičnine, potovanja ter hobiji in interesi.

Po zanimanju za splošne novice in poslovne vsebine v uredniških spletnih medijih je v lanskem letu izstopal avgust, ko se je zanimanje za medijske vsebine povečalo predvsem zaradi izrednih dogodkov in posledic poplav. Podobno se je konec leta povečalo zanimanje za vsebine, povezane z zdravjem.

Med vsebinskimi kategorijami izstopa tudi avtomobilizem, ki je med oktobrom in decembrom 2023 zabeležil nadpovprečno zanimanje oziroma branost.

»Analiza spremembe deleža zanimanja za vsebinske kategorije v slovenskih digitalnih medijih predstavlja zanimiv vpogled v to, kako se zanimanja bralcev spreminjajo skozi leto. Predvsem pa oglaševalcem ponuja vpogled v teme in kategorije, ki so za uporabnike spletnih medijev pomembne v določenih obdobjih, kar je ključno upoštevati pri oblikovanju oglaševalskih in uredniških strategij,« zaključuje Tomšič.

iPROM lani slovenskim uporabnikom digitalnih medijev posredoval skoraj 40 odstotkov več oglasov kot leta 2022 na strani iPROM.

»V obdobju pogostih pretresov v družbenem, političnem in predvsem ekonomskem okolju so naše nakupne navade nenehno pod pritiskom sprememb. Potrošnik se zavedno ali nezavedno prilagaja razmeram na trgu ter s tem hote in nehote spreminja nakupne navade. V zadnjem času opažamo, da je ta turbulentnost bolj intenzivna kot kadarkoli prej, saj nas pretresajo številne krize. Posledično je pritiskov na potrošnika sedaj veliko, vrstijo se eden za drugim in to se odraža v pospešenih spremembah nakupnega vedenja,« uvodoma ugotavlja Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.

Digitalni mediji prevladujejo med spodbudami

Digitalni mediji so ključni v fazi odkrivanja in odločanja za nakup, saj prevladujejo na vseh točkah stika s kupcem v primerjavi z nespletnimi mediji oziroma točkami stika s kupcem, pri čemer so bolj poudarjeni v kategorijah nakupa počitnic (59 %) avtomobila (63 %) in zabavne elektronike (64 %). Nakupna pot v kategoriji najema kredita je nekoliko bolj specifična, saj potreba po kreditu nastane na osnovi potreb po nakupu drugih izdelkov ali storitev, delujejo pa digitalni mediji kot pomembna podporna točka stika med spodbudami (41 % vprašanih je navedlo, da jih je k nakupu spodbudil oglas, vsebina, objava na spletu), ki so sicer nekoliko manj izražene v tej kategoriji.

V fazi raziskovanja digitalni mediji ključni za nakup počitnic in zabavne elektronike

Izpostavljenost različnim oblikam trženjske vsebine je odločilna za raziskovanje v vseh nakupnih kategorijah. Primerjava vpliva spletnih in nespletnih točk stika s kupcem je pokazala, da uporaba digitalnih medijev prevladuje v kategorijah počitnice (90 %) in zabavna elektronika (90 %), medtem ko pri nakupu avtomobila ali sklenitvi kredita digitalni mediji podpirajo nespletne, kjer se v teh kategorijah tudi zaključi nakup. Zato je prodajno mesto v obeh omenjenih kategorijah še vedno pomembna točka stika s kupcem. Se pa nakup intenzivno seli na digitalne medije v kategoriji počitnic.

Priporočila imajo pomembno vlogo pri nakupu avtomobila in zabavne elektronike

Priporočila oziroma govorice od ust do ust (WOM), ki veljajo za enega najbolj pomembnih komunikacijskih kanalov v nakupnem procesu, najbolj vplivajo na nakupno pot v kategorijah avtomobilizem (65 %) in zabavna elektronika (60 %); nekoliko manj pa so pomembna pri nakupu počitnic (50 %) in najemu kredita (40 %).

Med ključnimi motivatorji za nakup prevladujeta cena in kakovost nakupne izkušnje

Raziskava je analizirala tudi ključne motivatorje, ki vplivajo na odločitev za nakup izdelka oziroma storitve. V kategoriji počitnic so vprašani kot ključne dejavnike, ki vplivajo na nakup, izpostavili ceno, možnost počitnikovanja na želen termin, vrednost za denar in ugled ponudnika. Na odločitev za izbiro avtomobila najbolj vplivajo videz, cena, vozne lastnosti, dobre izkušnje, znamka na splošno ter načini financiranja. Pri odločitvi za najem kredita so vprašani kot ključne motivatorje izpostavili korektnost osebja, hitro odobritev, odzivnost osebja ter enostavnost prejema kredita. Pri nakupu zabavne elektronike pa so kupcem poleg cene pomembni še lastnosti in konfiguracija ter ugled znamke proizvajalca.

Matjaž Robinšak, partner v družbi Valicon, dodaja: »V trenutnih razmerah na trgu je prihodnost težko napovedati. Trgovci, proizvajalci in ponudniki morajo danes nenehno spremljati tokove potrošnje in razumeti dejanske potrebe kupcev. Izkušnje iz krize pred desetimi leti bodo dragocene, vendar pa tokrat ne bo enako in enaki ukrepi ne bodo delovali. Velik delež potrošnikov bo zelo verjetno selektivno racionalen; to pomeni, da bodo na nekaterih področjih zategovali pas, na nekaterih pa ne. Cena je vsekakor kupcu pomembna, na trgu pa bodo uspešni tisti, ki bodo znali ustvariti pravo vrednost za kupca in ga na pravi način tudi nagovoriti.«

»Aktualna raziskava iz leta 2023 potrjuje, da digitalni mediji ostajajo ključni v nakupnem procesu, ne glede na kategorijo. Vendar pa sta prilagodljivost in sposobnost razumevanja potreb in motivov kupca v nestanovitnih časih ključni za uspeh trženjskih prizadevanj. Pri tem je pomembno, da trženjske strategije snujemo preudarno, večkanalno in na osnovi podatkov, ne toliko intuicije. Ravno zato postaja vrednost prvoosebnih podatkov o uporabnikih naših digitalnih medijev za razumevanje potreb kupca v realnem času še toliko bolj pomembna, saj omogoča natančnejše ciljanje kupcev z visoko nakupno namero, personalizacijo oglasih sporočil in predstavlja vir močne razlikovalne prednosti,« povzema Miloš Suša, vodja spletnih medijskih specialistov v iPROMu.

Raziskava nakupne poti v štirih kategorijah

V raziskavi o nakupnem odločanju v novi resničnosti sta iPROM in Valicon uporabila posodobljen model merjenja nakupne poti iz leta 2017 z osredotočenostjo na nakupne dogodke in posebnosti v kategorijah počitnice, krediti, avtomobilizem in zabavna elektronika. V raziskavi je nakupna pot kupca vrednotena skozi niz pomembnih izkustvenih točk, s katerimi se kupec sreča v nakupnem lijaku.

Metodologija raziskave

Raziskava je bila izvedena med 29. junijem in 8. avgustom 2023 za štiri kategorije izdelkov in storitev. V raziskavi je sodelovalo 31.187 slovenskih kupcev, analizirani pa so bili rezultati tistih, ki so bili intenzivno vpleteni v nakupno pot in so v zadnjih šestih mesecih opravili nakup.

Spletno anketiranje je potekalo po metodi samoizpolnjevanja, metoda merjenja je bila CAWI. V vzorec so anketirance rekrutirali z vabili na oglasih v digitalnih medijih in prek Valiconovega panela. S tehnološko rešitvijo iPROM Programmatic Platform je bilo prek digitalnih medijev z anketnimi oglasi doseženih 95 odstotkov slovenske internetne populacije.

Raziskava iPROMa in Valicona: Nakupna pot slovenskega kupca se v nestanovitnih časih nenehno spreminja na strani iPROM.