V povprečju bodo naložbe v zakup oglasnega prostora v digitalnih medijih zrasle za 11 odstotkov, naložbe v produkcijo vsebin za digitalne medije pa za tri odstotke.

Raziskavo sta družbi izvedli med novembrom 2023 in januarjem 2024, v njej pa je sodelovalo 117 slovenskih odločevalcev na področju oglaševanja in trženja. Družbi raziskavo izvajata že od leta 2019 na osnovi iste metodologije, kar omogoča primerjavo rezultatov in spremljanje trendov na področju digitalnega oglaševanja v Sloveniji.

»Digitalno oglaševanje v Sloveniji je dozorelo in skupaj obsega že 52 odstotkov celotnega vlaganja. V letu 2019 je bil ta delež nekaj več kot tretjina, zato ocenjujem, da je digitalno oglaševanje doseglo svojo zrelo fazo v razvoju in začenja s prevlado. Hkrati zelo verjetno trenutne tržne razmere dodajajo dodatno gorivo za prihodnjo rast ter razvoj digitalnega oglaševanja,« rezultate raziskave komentira Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.

V 2024 v Sloveniji že 52 odstotkov celotnega proračuna namenjenega za digitalno oglaševanje

V zadnjih petih letih delež naložb v digitalno oglaševanje kontinuirano narašča in po napovedih odločevalcev za trženje v Sloveniji v povprečju dosega že 52-odstotni delež oglaševalskega proračuna za leto 2024.

Najbolj digitalizirana je panoga turizem

Raziskava je pokazala, da kar 56 odstotkov slovenskih oglaševalcev digitalnemu oglaševanju namenja več kot 50 odstotkov naložb v celoten oglaševalski kolač, 41 odstotkov oglaševalcev mu namenja do 40 odstotkov, samo trije odstotki slovenskih oglaševalcev pa se digitalnega oglaševanja ne poslužujejo.

Med panogami, kjer so naložbe v digitalno oglaševanje ključne, prevladuje turizem, kjer kar 86 odstotkov oglaševalcev digitalnemu oglaševanju nameni 50 odstotkov sredstev ali več, v panogi storitve je takih kar 57 odstotkov, v panogi trgovina 49 odstotkov, v ostalih panogah pa 45 odstotkov.

Med oblikami digitalnega oglaševanja prevladujeta prikazno oglaševanje in oglaševanje na družbenih medijih

Vsi oglaševalci, ki bodo v letu 2024 sredstva namenili digitalnemu oglaševanju, se bodo v največji meri posluževali prikaznega oglaševanja (98 %) in oglaševanja na družbenih medijih (91 %). Iskalni marketing bo v svoje digitalne oglaševalske strategije vključilo 85 odstotkov anketiranih, e-poštni marketing 73 odstotkov, marketing z vplivneži pa bo izvajalo 63 odstotkov slovenskih oglaševalcev, kažejo povprečni rezultati raziskave iPROMa in Valicona.

Največ naložb, kar 34 odstotkov, v povprečju slovenski oglaševalci namenijo za prikazno oglaševanje

Največ naložb, kar 34 odstotkov, slovenski oglaševalci v povprečju namenijo za prikazno oglaševanje, kar kaže na kontinuiran trend rasti naložb v prikazno oglaševanje v zadnjih treh letih. Naložbe za oglaševanje na družbenih medijih ostajajo na enaki ravni kot 2022 in obsegajo 20 odstotkov proračuna za digitalno oglaševanje, naložbe v iskalni marketing predstavljajo 18 odstotkov, v e-poštni marketing 10 odstotkov, v marketing z vplivneži pa devet odstotkov digitalnega oglaševalskega kolača.

Med razlogi za uporabo digitalnega oglaševanja sta ključni učinkovitost in možnost evalvacije

Raziskava iPROMa in Valicona je med odločevalci za trženje, ki se poslužujejo digitalnega oglaševanja, preverila tudi ključne razloge za izbiro te vrste oglaševanja. Med najpomembnejšimi razlogi izstopata učinkovitost (97 %) in možnost evalvacije oglaševalske akcije (97 %), sledijo napredno ciljanje (92 %), možnost optimizacije oglasnih akcij (91 %), transparentnost (90 %), skladnost z zakonodajo (90 %), komunikacija s potrošniki (87 %), podatki o vedenjskih vzorcih (83 %) in ugled ponudnika (81 %).

Večina oglaševalcev bo v 2024 v povprečju povečala ali ohranila naložbe za celoten oglaševalski kolač

Slovenski oglaševalci bodo po napovedih odločevalcev za trženje v letu 2024 povečali naložbe (43 %) ali ohranili lanskoletno raven naložb (44 %) za celotno oglaševanje. Največje povečanje naložb za oglaševanje bo po napovedih v panogah turizem (64 % ) in trgovina (51 %), medtem ko bodo oglaševalci iz panoge storitve v največji meri ohranili oglaševalske proračune na enaki ravni kot v preteklem letu. Podoben trend s 50 odstotki oglaševalcev, ki ohranjajo raven naložb v 2024, izkazuje tudi panoga drugo.

»Po podatkih s trga vidimo, da se naložbe v digitalno oglaševanje odzivajo na trenutne razmere na trgu in se glede na panogo spreminjajo. Podjetja seveda spremljajo potrošniški sentiment in se odzivajo nanj tudi z naložbami v tržno-komunikacijske aktivnosti. Digitalno oglaševanje v skupnem digitalnem kolaču ohranja pomembno mesto, saj podjetja v veliki večini proračune za digitalno oglaševanje povečujejo oziroma ohranjajo, včasih tudi na račun zmanjšanja naložb v druge medije. Prikazno oglaševanje ohranja primat najpomembnejše oblike digitalnega oglaševanja, saj kot del strategij oglaševanja nad črto pomembno krepi moč in priklic blagovne znamke ter spodbuja konverzije,« dodaja Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v iPROMu.

Metodologija raziskave

Raziskavo o odnosu slovenskih podjetij do digitalnega oglaševanja družbi iPROM in Valicon izvajata od leta 2019. Namen raziskave je ugotoviti glavne trende na področju digitalnega oglaševanja v Sloveniji. Metodologija raziskave se ne spreminja, izjemoma se letno vsebina dopolni, s čimer je omogočena primerljivost rezultatov po letih.

Raziskava se izvaja s spletno anketo z metodo CAWI, k sodelovanju pa povabijo slovensko strokovno javnost. V letošnji raziskavi, ki je potekala med 15. novembrom 2023 in 15. januarjem 2024, je sodelovalo 117 odločevalcev na področju oglaševanja in trženja v Sloveniji.

V Sloveniji digitalnemu oglaševanju že 52 odstotkov celotnega oglaševalskega kolača na strani iPROM.

»Podatki, ki smo jih zbrali o prikazanih oglasih v letu 2023, odražajo kontinuirano rast števila prikazov oglasov v uredniških spletnih medijih,« izpostavlja Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa. »Ta trend potrjuje nenehno rast digitalnega oglaševanja, ki ga v iPROMu spremljamo z analizo prikazov že od leta 2005. V preteklem letu smo slovenskim uporabnikom digitalnih medijev prikazali za kar 38,9 odstotka več oglasnih sporočil kot predlansko leto, ko je digitalno oglaševanje v času pandemije COVID-19 doseglo svoj prelomni vrhunec.«

Med panogami prednjači trgovina z več kot 23-odstotnim deležem

Po deležu prikazov oglasov v slovenskih uredniških digitalnih medijih prednjači panoga trgovina s 23,79-odstotnim deležem, kar predstavlja minimalen upad (–0,31 odstotka v primerjavi z letom 2022).

Trgovini sledita panogi avtomobilizem s 15,6-odstotnim deležem (27,5-odstotna rast v primerjavi z letom 2022) in finance s 14,25-odstotnim deležem (30,53-odstotni padec deleža prikazanih oglasov v primerjavi z letom 2022).

Panoga zabava in prosti čas je v letu 2023 predstavljala 9,64 odstotka vseh prikazanih oglasov, v primerjavi z letom prej pa je zabeležila rahel upad (2,3 odstotka).

Telekomunikacijska panoga je lani kljub manjšemu deležu po številu prikazanih oglasov (4,52 odstotka) v primerjavi z letom prej zabeležila impresivno povečanje deleža prikazov za kar 108 odstotkov.

Panoga turizem je dosegla 2,65-odstotni delež prikazov oglasov in v primerjavi z letom 2022 zabeležila največje zmanjšanje deleža, in sicer za kar 54,7 odstotka.

Panoga zdravje pa z okoli dvoodstotnim deležem prikazov ni zabeležila pomembnejših sprememb.

»Podatki o prikazanih oglasih v letu 2023 kažejo na dinamične premike na trgu in so jasen pokazatelj nestanovitnih gospodarskih razmer, ki se iz leta v leto naglo spreminjajo, oglaševalci pa se na vplive iz okolja agilno odzivajo,« še dodaja Tomšič.

Zanimanje za vsebine v digitalnih medijih

Analiza rezultatov kaže, da so v začetku leta 2023 uporabniki spletnih medijev najpogosteje pregledovali vsebine v spletnih uredniških medijih, ki jih uvrščamo v kategorije osebne finance, nepremičnine, potovanja ter hobiji in interesi.

Po zanimanju za splošne novice in poslovne vsebine v uredniških spletnih medijih je v lanskem letu izstopal avgust, ko se je zanimanje za medijske vsebine povečalo predvsem zaradi izrednih dogodkov in posledic poplav. Podobno se je konec leta povečalo zanimanje za vsebine, povezane z zdravjem.

Med vsebinskimi kategorijami izstopa tudi avtomobilizem, ki je med oktobrom in decembrom 2023 zabeležil nadpovprečno zanimanje oziroma branost.

»Analiza spremembe deleža zanimanja za vsebinske kategorije v slovenskih digitalnih medijih predstavlja zanimiv vpogled v to, kako se zanimanja bralcev spreminjajo skozi leto. Predvsem pa oglaševalcem ponuja vpogled v teme in kategorije, ki so za uporabnike spletnih medijev pomembne v določenih obdobjih, kar je ključno upoštevati pri oblikovanju oglaševalskih in uredniških strategij,« zaključuje Tomšič.

iPROM lani slovenskim uporabnikom digitalnih medijev posredoval skoraj 40 odstotkov več oglasov kot leta 2022 na strani iPROM.

»V obdobju pogostih pretresov v družbenem, političnem in predvsem ekonomskem okolju so naše nakupne navade nenehno pod pritiskom sprememb. Potrošnik se zavedno ali nezavedno prilagaja razmeram na trgu ter s tem hote in nehote spreminja nakupne navade. V zadnjem času opažamo, da je ta turbulentnost bolj intenzivna kot kadarkoli prej, saj nas pretresajo številne krize. Posledično je pritiskov na potrošnika sedaj veliko, vrstijo se eden za drugim in to se odraža v pospešenih spremembah nakupnega vedenja,« uvodoma ugotavlja Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.

Digitalni mediji prevladujejo med spodbudami

Digitalni mediji so ključni v fazi odkrivanja in odločanja za nakup, saj prevladujejo na vseh točkah stika s kupcem v primerjavi z nespletnimi mediji oziroma točkami stika s kupcem, pri čemer so bolj poudarjeni v kategorijah nakupa počitnic (59 %) avtomobila (63 %) in zabavne elektronike (64 %). Nakupna pot v kategoriji najema kredita je nekoliko bolj specifična, saj potreba po kreditu nastane na osnovi potreb po nakupu drugih izdelkov ali storitev, delujejo pa digitalni mediji kot pomembna podporna točka stika med spodbudami (41 % vprašanih je navedlo, da jih je k nakupu spodbudil oglas, vsebina, objava na spletu), ki so sicer nekoliko manj izražene v tej kategoriji.

V fazi raziskovanja digitalni mediji ključni za nakup počitnic in zabavne elektronike

Izpostavljenost različnim oblikam trženjske vsebine je odločilna za raziskovanje v vseh nakupnih kategorijah. Primerjava vpliva spletnih in nespletnih točk stika s kupcem je pokazala, da uporaba digitalnih medijev prevladuje v kategorijah počitnice (90 %) in zabavna elektronika (90 %), medtem ko pri nakupu avtomobila ali sklenitvi kredita digitalni mediji podpirajo nespletne, kjer se v teh kategorijah tudi zaključi nakup. Zato je prodajno mesto v obeh omenjenih kategorijah še vedno pomembna točka stika s kupcem. Se pa nakup intenzivno seli na digitalne medije v kategoriji počitnic.

Priporočila imajo pomembno vlogo pri nakupu avtomobila in zabavne elektronike

Priporočila oziroma govorice od ust do ust (WOM), ki veljajo za enega najbolj pomembnih komunikacijskih kanalov v nakupnem procesu, najbolj vplivajo na nakupno pot v kategorijah avtomobilizem (65 %) in zabavna elektronika (60 %); nekoliko manj pa so pomembna pri nakupu počitnic (50 %) in najemu kredita (40 %).

Med ključnimi motivatorji za nakup prevladujeta cena in kakovost nakupne izkušnje

Raziskava je analizirala tudi ključne motivatorje, ki vplivajo na odločitev za nakup izdelka oziroma storitve. V kategoriji počitnic so vprašani kot ključne dejavnike, ki vplivajo na nakup, izpostavili ceno, možnost počitnikovanja na želen termin, vrednost za denar in ugled ponudnika. Na odločitev za izbiro avtomobila najbolj vplivajo videz, cena, vozne lastnosti, dobre izkušnje, znamka na splošno ter načini financiranja. Pri odločitvi za najem kredita so vprašani kot ključne motivatorje izpostavili korektnost osebja, hitro odobritev, odzivnost osebja ter enostavnost prejema kredita. Pri nakupu zabavne elektronike pa so kupcem poleg cene pomembni še lastnosti in konfiguracija ter ugled znamke proizvajalca.

Matjaž Robinšak, partner v družbi Valicon, dodaja: »V trenutnih razmerah na trgu je prihodnost težko napovedati. Trgovci, proizvajalci in ponudniki morajo danes nenehno spremljati tokove potrošnje in razumeti dejanske potrebe kupcev. Izkušnje iz krize pred desetimi leti bodo dragocene, vendar pa tokrat ne bo enako in enaki ukrepi ne bodo delovali. Velik delež potrošnikov bo zelo verjetno selektivno racionalen; to pomeni, da bodo na nekaterih področjih zategovali pas, na nekaterih pa ne. Cena je vsekakor kupcu pomembna, na trgu pa bodo uspešni tisti, ki bodo znali ustvariti pravo vrednost za kupca in ga na pravi način tudi nagovoriti.«

»Aktualna raziskava iz leta 2023 potrjuje, da digitalni mediji ostajajo ključni v nakupnem procesu, ne glede na kategorijo. Vendar pa sta prilagodljivost in sposobnost razumevanja potreb in motivov kupca v nestanovitnih časih ključni za uspeh trženjskih prizadevanj. Pri tem je pomembno, da trženjske strategije snujemo preudarno, večkanalno in na osnovi podatkov, ne toliko intuicije. Ravno zato postaja vrednost prvoosebnih podatkov o uporabnikih naših digitalnih medijev za razumevanje potreb kupca v realnem času še toliko bolj pomembna, saj omogoča natančnejše ciljanje kupcev z visoko nakupno namero, personalizacijo oglasih sporočil in predstavlja vir močne razlikovalne prednosti,« povzema Miloš Suša, vodja spletnih medijskih specialistov v iPROMu.

Raziskava nakupne poti v štirih kategorijah

V raziskavi o nakupnem odločanju v novi resničnosti sta iPROM in Valicon uporabila posodobljen model merjenja nakupne poti iz leta 2017 z osredotočenostjo na nakupne dogodke in posebnosti v kategorijah počitnice, krediti, avtomobilizem in zabavna elektronika. V raziskavi je nakupna pot kupca vrednotena skozi niz pomembnih izkustvenih točk, s katerimi se kupec sreča v nakupnem lijaku.

Metodologija raziskave

Raziskava je bila izvedena med 29. junijem in 8. avgustom 2023 za štiri kategorije izdelkov in storitev. V raziskavi je sodelovalo 31.187 slovenskih kupcev, analizirani pa so bili rezultati tistih, ki so bili intenzivno vpleteni v nakupno pot in so v zadnjih šestih mesecih opravili nakup.

Spletno anketiranje je potekalo po metodi samoizpolnjevanja, metoda merjenja je bila CAWI. V vzorec so anketirance rekrutirali z vabili na oglasih v digitalnih medijih in prek Valiconovega panela. S tehnološko rešitvijo iPROM Programmatic Platform je bilo prek digitalnih medijev z anketnimi oglasi doseženih 95 odstotkov slovenske internetne populacije.

Raziskava iPROMa in Valicona: Nakupna pot slovenskega kupca se v nestanovitnih časih nenehno spreminja na strani iPROM.

Brskalnik Edge je na trgih jugovzhodne Evrope ter v Nemčiji in Avstriji močno pridobil na pomembnosti in si s povprečnim 14-odstotnim deležem prislužil skupno drugo mesto po številu uporabnikov, kažejo podatki aktualne iPROMove analize, ki jo je družba iPROM izvedla julija 2023.
Prvo mesto v tej regiji še vedno zaseda brskalnik Chrome, ki se ponaša z visokim povprečnim 65-odstotnim deležem, medtem ko je brskalnik Firefox z 10-odstotnim deležem zdrsnil na tretje mesto.

»Brskalnik Microsoft Edge zaradi povezave z operacijskim sistemom Windows 11, nenehnih izboljšav varnosti, stabilnosti in zmogljivosti, prehoda na arhitekturo Chromium ter nenazadnje tudi zaradi uporabniškega vmesnika, ki omogoča uporabo umetne inteligence za boljšo uporabniško izkušnjo brskanja po spletu, med spletnimi brskalniki pridobiva na priljubljenosti in konkurenčnosti. Uporabnikom, ki so že navajeni Chroma, na istem motorju brskalnika omogoča identično ali celo boljšo izkušnjo, predvsem pa omogoča uporabo istih vtičnikov, kar je pospešilo njegovo priljubljenost. Poenostavil je tudi prehajanje uporabnika s Chroma ali Firefoxa, kar pomeni, da za povprečnega uporabnika odpade potreba po namestitvi dodatnega brskalnika, saj so vse ključne prednosti Chroma že vključene v Edge,« je rezultate aktualne analize komentiral Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labs v družbi iPROM.

Brskalnik Edge je bolj priljubljen v Nemčiji, Avstriji in Italiji

iPROMova analiza uporabnikov digitalnih medijev razkriva geografske razlike v uporabi brskalnikov po državah, zajetih v analizo. Brskalnik Chrome je najbolj razširjen v večini držav, vključenih v analizirane regije, najbolj razširjen pa je v Severni Makedoniji, kjer dosega 71-odstotni delež.

Edge pridobiva na priljubljenosti v vseh državah, zajetih v analizo, najbolj priljubljen je v Nemčiji, Avstriji in Italiji, v ostalih analiziranih državah (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Severna Makedonija, Srbija in Črna gora) pa je odstotek uporabe nekoliko nižji. Kljub tem razlikam Edge na vseh trgih, vključenih v raziskavo, vseeno zavzema drugo mesto med brskalniki, kar priča o njegovi vse večji konkurenčni prednosti v analizirani regiji. Ostali brskalniki – Firefox, Safari in alternative – imajo namreč precej manjši tržni delež v primerjavi z omenjenima vodilnima brskalnikoma.

Uporabniki v jugovzhodni Evropi, Nemčiji in Avstriji do vsebin v digitalnih medijev večinoma dostopajo prek mobilnih naprav

iPROMova aktualna analiza je osvetlila tudi dinamiko uporabe mobilnih naprav v primerjavi z namiznimi računalniki pri dostopu do vsebin digitalnih medijev.

Podatki kažejo, da uporabniki spleta v analizirani regiji do vsebin v digitalnih medijih dostopajo v večji meri (v povprečju v 72 odstotkih) prek mobilnih naprav, medtem ko slaba tretjina (28 odstotkov) uporabnikov vsebino v digitalnih medijih prebira prek računalnikov.

Namizni računalniki ostajajo naprava za poglobljeno prebiranje vsebin na spletu

Kljub temu da je mobilni telefon postal prva naprava pri prebiranju vsebin v digitalnih medijih, je iPROMova analiza intenzivnosti dejavnosti brskanja pokazala, da je na namiznih računalnikih dejavnost uporabnikov za več kot dvakrat (2,3-krat) višja v primerjavi s tisto na mobilnih napravah.

»Mobilni telefon je postal naš zvesti sopotnik, a hkrati ne smemo prezreti dejstva, da kljub povečani uporabi mobilnih naprav za obsežnejše pregledovanje in interakcijo z digitalnimi vsebinami uporabniki še vedno pogosteje uporabljajo namizne računalnike. Zato moramo pri snovanju digitalnih strategij upoštevati različne naprave in uporabnike učinkovito nagovoriti tako z mobilnimi kot namiznimi oglasnimi formati,« še dodaja Tomšič.

Na računalnikih prevladuje operacijski sistem Windows, na mobilnih napravah pa Android

Analiza uporabe operacijskih sistemov v omenjeni regiji je razkrila prevladujoč položaj operacijskega sistema Windows na računalnikih s povprečnim 81-odstotnim deležem, sledita mu Mac OS s povprečnim 15-odstotnim deležem in Linux s 3-odstotnim.

Na mobilnih telefonih pa v analizirani regiji prevladuje uporaba operacijskega sistema Android s povprečnim 77-odstotnim deležem, medtem ko iOS zaseda slabo četrtino (z 22-odstotnim deležem).

Uporabljena metodologija

Letošnja iPROMova analiza je bila izvedena na vzorcu 38,7 milijona regijskih uporabnikov interneta in je po standardu organizacije IAB zajela 28,3 milijarde meritvenih zahtevkov. iPROM pridobljene podatke o vedenju uporabnikov spleta beleži in obdeluje s tehnološko platformo iPROM Programmatic Platform, ki jo uporablja na trgih jugovzhodne Evrope (Italija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Kosovo in Albanija) ter na nemškem in avstrijskem trgu. Prek platforme iPROM Programatic Platform družba iPROM dosega skupaj 95 odstotkov (približno 152,5 milijona) aktivnih uporabnikov digitalnih medijev.

iPROMova analiza 2023: Na trgih jugovzhodne Evrope ter v Nemčiji in Avstriji brskalnik Edge močno krepi tržni delež na strani iPROM.

Med brskalniki prevladuje Chrome, na drugem mestu mu z močnim naskokom sledi Edge

Iz najnovejše analize uporabnikov spleta, ki jo je družba iPROM izvedla maja 2023, je razvidno, da je Edge prehitel brskalnika Safari in Firefox, kar je nedvomno pomemben dosežek za Microsoft. Analiza podatkov kaže, da so Edge v enakem obdobju leta 2022 uporabljali dobri 4 odstotki uporabnikov, v maju 2023 pa je ta delež narasel na skoraj 17 odstotkov (16,9 %). Firefox, ki je maja 2022 zasedal drugo mesto, je doživel rahel upad, saj se mu je delež uporabe zmanjšal z dobrih 18 na 15 odstotkov (15,09 %). Safari je prav tako zabeležil manjši, komaj opazen upad (7,2 %). Največji upad je zabeležil Chrome (9 odstotnih točk – na 56,24 %), kar nakazuje na prehod uporabnikov k Microsoftovemu brskalniku Edge.

»Vzpon uporabe brskalnika Edge ima več verjetnih razlag, med najbolj pomembnimi dejavniki pa je vgradnja umetne inteligence v funkcionalnosti brskalnika in povezava z iskalnikom Bing, kar je močno izboljšalo uporabniško izkušnjo in uporabnike spodbudilo k širši uporabi. K njegovi rasti  so prav tako prispevali hitrost delovanja posodobljenega brskalnika Edge in njegova privzeta uporaba v operacijskem sistemu Windows 11,« je rezultate aktualne analize komentiral Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labs v družbi iPROM.

Razmerje med mobilnim in namiznim dostopom ostaja na enaki ravni kot lani

Za razliko od prejšnjih let, iPROMova raziskava letos prvič ni zabeležila rasti dostopa do spletnih medijev na mobilnih napravah, saj je delež mobilnega dostopa med majem 2022 in majem 2023 ostal na približno enaki ravni kot v enakem obdobju lani (79,7 %).

»To lahko pripišemo zrelosti mobilne tehnologije in dejstvu, da za poglobljeno pregledovanje vsebin še vedno uporabljamo namizne računalnike, saj je aktivnost brskanja na računalnikih še vedno dvakrat višja kot na mobilnih napravah,« dodaja Tomšič.

Med operacijskimi sistemi prevladujeta Windows in Android

Pri operacijskih sistemih na namiznih in prenosnih računalnikih so številke skoraj enake kot lani. Operacijski sistem Windows ima približno 85-odstotni delež, MacOS zaseda približno 10-odstotni delež in operacijski sistem Linux je osvojil delež v višini 5 odstotkov. Pri mobilnih napravah pa je iPROMova aktualna analiza pokazala enake podatke kot lani, saj dobra četrtina uporabnikov uporablja Applove operacijske sisteme iOS (28,8 %), Android pa 71, 2 odstotka uporabnikov.

Uporabljena metodologija

iPROM pridobljene podatke o vedenju uporabnikov spleta beleži in obdeluje s tehnološko platformo iPROM Cloud, analizo pa pripravlja že od leta 2004. Letošnja analiza je bila izvedena na vzorcu 1,66 milijona slovenskih uporabnikov interneta in je po standardu organizacije IAB zajela 19,4 milijarde meritvenih zahtevkov.

iPROMova analiza 2023: Microsoftov brskalnik Edge močno pridobiva na pomembnosti na strani iPROM.

»Podatkovna neodvisnost, zaščita in pametna raba lastnih podatkov bodo v naslednjih letih temelj digitalnih strategij podjetij in organizacij. Podatki, ki jih podjetja pridobijo vzporedno z digitalnim oglaševanjem, imajo dokazano večjo vrednost od neposrednih učinkov oglaševalskih akcij. Podjetja in blagovne znamke, ki prepoznajo in izkoriščajo te priložnosti, so že danes v izjemni konkurenčni prednosti,« je revolucionarno novost komentiral Simon Cetin, partner in ustanovitelj družbe iPROM.

Platforma iPROM Private DMP je ena prvih oglaševalskotehnoloških rešitev (Ad-Tech) na evropskem trgu, ki omogoča oglaševalcem in blagovnim znamkam shranjevanje podatkov o svojih trženjskih aktivnostih in oblikovanje ciljnih segmentov občinstva na podlagi vedenjskih vzorcev uporabnikov lastnih medijev. Rezultat tega sta učinkovitejše nagovarjanje ciljnih skupin pri oglaševanju v drugih digitalnih medijih in boljša izraba sredstev za zakup oglasnega prostora. Prvoosebni podatki se lahko uporabljajo za ciljano nagovarjanje ciljnih skupin v digitalnih medijih in se varno shranjujejo v lastnem podatkovnem skladišču oglaševalca, tako da so zaščiteni pred dostopom tretjih oseb. Platforma iPROM Private DMP tako omogoča oglaševalcem in blagovnim znamkam dolgoročno krepitev konkurenčne prednosti in hkrati zagotavlja potrošnikom zaščito zasebnosti.

iPROM Private DMP uporablja napredne tehnike umetne inteligence za napovedovanje nakupnih namer uporabnikov. Blagovnim znamkam in oglaševalcem omogoča, da z metodo iskanja podobnih uporabnikov (look alike) na osnovi lastnih podatkov o občinstvih svojih digitalnih medijev določijo segmente ciljnega občinstva, ki so najbolj podobni tistim, ki so že izrazili zanimanje za določen izdelek ali storitev. Ta metoda ciljanja omogoča blagovnim znamkam natančno usmerjenost in personalizirano oglaševanje ter pridobivanje strateške konkurenčne prednosti. Omenjena tehnika ciljanja se pri izvajanju s platformo iPROM Private DMP izvaja v popolnoma zaščitenem okolju, saj so podatki o uporabnikih varno shranjeni v lastnem podatkovnem skladišču ter niso dostopni tretjim osebam.

Družba iPROM verjame, da mora vsak evro, vložen v oglaševanje, prinašati več kot le neposredne učinke oglaševanja s prikazovanjem oglasov. S platformo iPROM Private DMP lahko blagovne znamke odslej vlagajo v izgradnjo in plemenitenje svojega dragocenega občinstva, ki ga učinkovito uporabljajo pri načrtovanju svojih nadaljnjih oglaševalskih akcij. Naložba v tehnološke rešitve za zaščito, upravljanje, plemenitenje in pametno rabo podatkov o vedenjskih vzorcih lastnega občinstva predstavlja za blagovne znamke in podjetja dolgoročno strateško konkurenčno prednost in lahko bistveno izboljša njihove trženjske in poslovne rezultate.

Platformo iPROM Private DMP v praksi uspešno uporabljajo največja podjetja in blagovne znamke, kot so: Volkswagen, BKS Banka, SKB banka, Assistance Coris, Hofer, Diners Club, Fraport Slovenija, Erste Card, Amer Sports, Sparkasse, Fox International, Hyundai, Unicredit Banka in Turkish Airlines.

Več informacij najdete na spletnem mestu privatedmp.eu.

iPROM z novo generacijo platforme za gradnjo lastnih podatkovnih skladišč podjetij na strani iPROM.

»Odnos uporabnikov do svetovno razširjenih družbenih medijev se je začel spreminjati. Nekateri tuji viri, med drugim Insider Intelligence in Statista, poročajo o padcu zaupanja in skrajšanju časa, ki ga namenimo tem platformam. Pri nas sicer še vedno večji delež časa preživimo v družbenih medijih, ki pa beležijo nižjo stopnjo zaupanja v svoje ograjene medijske vsebine. To nakazuje, da se nam obetajo podobni trendi kot v ZDA,« meni Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.

»V iPROMu nenehno spremljamo dogajanje na svetovnem medijskem trgu, s čimer želimo predvideti trende, ki bodo odločilno vplivali na medijski trg in navade uporabnikov tudi pri nas. Z letošnjo raziskavo smo želeli pod drobnogled postaviti medijske navade pri uporabi spletnih medijev v Sloveniji ter slovenskim podjetjem ponuditi pomembne uvide v trende na slovenskem trgu, da bodo lahko bolj preudarno načrtovali tržno-komunikacijske strategije v prihodnosti,« izsledke raziskave komentira Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v iPROMu.

Več časa preživimo v ograjenih vrtovih, a precej bolj zaupamo odprtemu spletu

Primerjava časa, ki ga preživimo v obeh ekosistemih, govori v prid ograjenim vrtovom, kjer povprečno preživimo 57 odstotkov časa na spletu. Na odprtem spletu je ta odstotek nekoliko nižji in znaša 43 odstotkov. Med mediji ograjenih vrtov prevladuje Facebook z 29 odstotki, med mediji odprtega spleta pa novičarske spletne strani s 25 odstotki.

Pri primerjavi kazalnikov zaupanja v medijske vsebine pa je razmerje obratno, saj indeks zaupanja kaže, da Slovenci precej bolj zaupamo medijskim vsebinam odprtega spleta (indeks zaupanja 60) kot vsebinam medijev ograjenih vrtov (indeks zaupanja 44).

Analiza indeksa zaupanja (odgovor »zelo zaupa« ali »zaupa«) v različne medije je pokazala, da Slovenci najbolj zaupamo vsebinskim spletnim medijem (71 %), spletnim trgovinam oziroma trgovcem (69 %), spletnim oglasnikom (56 %), spletnim primerjalnikom (56 %) ter spletnim stranem podjetij oziroma blagovnih znamk (50 %).

»Razlogov za nižje zaupanje v ograjene vrtove je več; med ključnimi pa so zagotovo lažne novice, novice oziroma afere, povezane z izrabo osebnih podatkov, in nespoštovanje zasebnosti uporabnikov spleta, kar se zelo verjetno tako odraža (indeks kakovosti za vsebine, ki so del odprtega spleta, je 59; za vsebine, ki so del ograjenih vrtov, pa 47),« dodaja Robinšak.

Relevantnost oglasnih sporočil višja v odprtem spletu

Analiza odnosa do oglasnih sporočil je pokazala, da je prav tako v prednosti odprti splet. Uporabniki ocenjujejo oglasna sporočila na odprtem spletu kot bolj relevantna, medtem ko je relevantnost v ograjenih vrtovih nižja (indeks relevantnosti za odprti splet je 44, za ograjene vrtove pa 38).

»Odprti splet ponuja podjetjem dostop do raznolikih medijskih vsebin, pri tem pa oglaševalcem omogoča podatkovno gnano distribucijo oglasnih sporočil. To pomeni, da se lahko medijska sredstva na odprem spletu usmerijo v medije, kjer se uporabniki na oglasna sporočila bolje odzivajo, saj so za njih bolj relevantna,« komentira Ivanec.

Največ uporabnikov prebira novičarske spletne medije, na spletu pa v povprečju preživimo slabih pet ur dnevno

Analiza dosegov spletnih medijev je pokazala, da na odprtem spletu vprašani najpogosteje brskajo po novičarskih spletnih straneh (80 %), vsebinskih spletnih medijih (63 %) in spletnih trgovinah (62 %). Najpogosteje uporabljena medija v ograjenih vrtovih pa sta Facebook (uporablja ga 72 % vprašanih) in YouTube (66 %).

Slovenci na spletu preživimo v povprečju 4,6 ure na dan. 43 odstotkov tega časa namenimo brskanju po odprtem spletu, 57 odstotkov pa ograjenim vrtovom. Po odprtem spletu največji delež vprašanih brska okoli četrt ure dnevno (41 %), v ograjenih vrtovih pa kar 37 odstotkov vprašanih brska več kot eno uro na dan (delež tistih, ki tu preživijo do 15 minut dnevno, je le 12 %).

Generaciji baby boom in X sta bolj prisotni na odprtem spletu, generacija Z pa v ograjenih vrtovih

Starejši in aktivni uporabniki spleta so bolj prisotni na odprtem spletu (generaciji X (stari od 42 do 61 let) in baby boom (stari 62 let in več)), največ pa jih najpogosteje prebira vsebine na novičarskih spletnih medijih.
Milenijci, generacija Y, stara med 26 in 41 let, ki veljajo za digitalne domorodce, so v največjem obsegu najbolj prisotni na družbenih medijih, kot sta Facebook (80 %) in YouTube (78 %), ter na novičarskih spletnih straneh (75 %) in spletnih trgovinah (73 %).
Najmlajši, torej pripadniki generacije Z (stari med 15 in 25 let), pa so v največjem številu prisotni na družbenih medijih YouTube (89 %), TikTok (86 %) in Facebook (81 %).

»Pri generacijskem pregledu dosegov spletnih medijev in porabljenega časa moramo razumeti, da je generacija Z prva, ki bo oziroma odrašča ob pametnih telefonih in tudi v kontekstu družbenih omrežij intenzivneje uporablja TikTok in YouTube. Pri tem je pomembno vedeti, da ta populacija še ni vstopila v odgovoren svet odraslih ter jim čas, preživet na družbenih medijih, predstavlja zabavo oziroma preživljanje prostega časa. Tudi zavedanje o problematiki zasebnosti in pasteh družbenih omrežij je pri njih še bolj naivno,« izpostavlja Robinšak.

Metodologija raziskave

iPROM in Valicon sta raziskavo o medijski potrošnji v Sloveniji za leto 2022, katere cilja sta ponuditi natančnejši vpogled v čas, ki ga porabimo za spremljanje različnih medijev, in preveriti zaupanje v različne vire informacij, izvedla avgusta 2022. V raziskavi je sodelovalo 1708 uporabnikov spleta v starosti od 15 do 75 let. Raziskava je bila izvedena po metodologiji CAWI, anketiranci pa so bili rekrutirani z uporabo tehnološke platforme iPROM Programmatic Platform za oglaševanje v digitalnih medijih in prek Valiconovega spletnega panela Jazvem.

Raziskava iPROMa in Valicona: Na spletu bolj zaupamo medijskim vsebinam, ki so del odprtega spleta na strani iPROM.

»V novi normalnosti smo uporabniki spleta postali vsepovezani. Prva naprava, s katero v vsakem trenutku dostopamo do digitalnih medijev, je postal pametni telefon, za poglobljeno prebiranje vsebin v digitalnih medijih pa v petini primerov še vedno uporabljamo računalnike,« analizo komentira Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa.

V zadnjem letu počasnejša rast mobilnega dostopa do digitalnih medijev

Uporabniki slovenskih medijev do vsebin v digitalnih medijih v večini (79,45 %) dostopajo prek mobilnih telefonov. Dobra petina (20,55 %) pa vsebino v digitalnih medijih še vedno poglobljeno raziskuje prek računalnikov. Dostop prek mobilnih telefonov je v enoletnem obdobju od junija 2021 do junija 2022 v primerjavi z obdobjem pred tem dosegel rast za pet odstotnih točk, je pa ta rast v primerjavi s preteklimi obdobji nekoliko upočasnjena.

Analiza je letos prvič zaznala trend rasti dostopov do digitalnih vsebin z uporabo VR-naprav, odstotek takšnih naprav pa je sicer še vedno zanemarljiv (0,01 %).

Rast uporabe brskalnika Edge predvsem na račun ukinitve brskalnika Internet Explorer

Delež uporabe brskalnikov na računalnikih se med junijem 2021 in junijem 2022 ni bistveno spremenil. Vodilni tržni delež ohranja brskalnik Chrome (65,30 %), sledita mu Firefox (18,48 %) in Safari (7,46 %). Največjo rast uporabe, kar 40-odstotno, je v analiziranem obdobju zabeležil brskalnik Edge, ki ga je junija 2022 uporabljalo že 4,25 odstotka Slovencev. Ta rast je posledica ukinitve brskalnika Internet Explorer v letošnjem letu.

Na mobilnih napravah že tri četrtine Slovencev uporablja operacijski sistem Android

Največji delež uporabnikov za dostop do digitalnih medijev uporablja pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Na trgu mobilnih operacijskih sistemov mu pripada kar 77,55-odstotni delež, kar še utrjuje njegov položaj vodilnega mobilnega operacijskega sistema v Sloveniji. Uporaba Androida je med junijem 2021 in junijem 2022 zrasla za 5,65 odstotka. Applov mobilni operacijski sistem (iOS) dosega 22,45-odstotni tržni delež.

Uporabljena metodologija

iPROM pridobljene podatke o vedenju uporabnikov spleta beleži in obdeluje s tehnološko platformo iPROM Cloud, analizo pa pripravlja že od leta 2004. Letošnja analiza je bila izvedena na vzorcu 1,65 milijona slovenskih uporabnikov interneta in je po standardu organizacije IAB zajela 22,7 milijarde meritvenih zahtevkov.

Skoraj osem od desetih Slovencev do spleta dostopa prek mobilnega telefona na strani iPROM.

»Leto 2021 smo na domačem trgu zaključili nad pričakovanji, saj so naložbe v digitalno oglaševanje v preteklem letu zrastle za 15 odstotkov. Podjetja so v lanskem letu digitalu namenila 90 milijonov evrov. V letošnjem letu bodo naložbe v digital krepko presegle 100 milijonov evrov. Oglaševanje v digitalnih medijih je med vsemi oblikami oglaševanja danes nedvomno prva in vodilna izbira najuspešnejših podjetij in blagovnih znamk,« je letošnje rezultate komentiral Simon Cetin, partner in ustanovitelj družbe iPROM.

Nekaj manj kot tretjina digitalnega oglaševalskega kolača za prikazno oglaševanje

Največ naložb, kar 31 odstotkov oziroma približno 170 tisoč (137 tisoč v 2021) evrov na oglaševalca, bodo oglaševalci v Sloveniji namenili za prikazno oglaševanje. Ta delež kolača se je v letošnjem letu povečal z dobre četrtine. Prikazno oglaševanje je utrdilo svoj položaj med ostalimi oblikami oglaševanja. V oglaševanje na družbenih omrežjih se bo letos v povprečju vložilo petino sredstev kolača, v iskalni marketing pa bodo oglaševalci vložili 15 odstotkov sredstev. E-poštni marketing bo ena od oblik oglaševanja, v katero bodo letos oglaševalci vlagali manj (10 %) in tudi delež vložka se bo zmanjšal z 80 tisoč na 50 tisoč evrov.

Obliki digitalnega oglaševanja, ki ju bo uporabilo največ oglaševalcev, ostajata prikazno oglaševanje in oglaševanje na družbenih medijih

V tem letu bo nekaj manj kot 70 odstotkov oglaševalcev v Sloveniji v svoje digitalne oglaševalske strategije zagotovo vključilo prikazno oglaševanje. Zagotovo se bo za prikazno oglaševanje odločilo 67 odstotkov podjetij in 94 odstotkov zagotovo ali verjetno. Za oglaševanje na družbenih medijih se bo letos zagotovo odločilo 68 odstotkov podjetij, zagotovo in verjetno skupaj pa 87 odstotkov, kar je v primerjavi z letom 2021 za sedem odstotnih točk manj. Prav tako se bo letos nekoliko manjši delež odločal za iskalni marketing (zagotovo 48 %) in e-poštni marketing (zagotovo 47 %), vendar bosta obe obliki še vedno pomemben gradnik digitalnega oglaševanja.

Povprečen proračun za digitalno oglaševanje je letos tik pod 550 tisoč evri, rasteta tako zakup kot produkcija

Celoten kolač za digitalno oglaševanje bo v letu 2022 v povprečju zrastel za 15 odstotkov in bo na posameznega oglaševalca v povprečju znašal 546 tisoč evrov.

Proračun za zakup prostora v digitalnih medijih na oglaševalca se je letos povečal s 393 tisoč na 425 tisoč evrov, kar predstavlja 14-odstotno rast. Medtem bo produkcija vsebin za digitalno oglaševanje v letu 2022 zrastla za 31 odstotkov in bo skupaj v povprečju na oglaševalca znašala že 109.500 evrov.

Naložbe v digitalno oglaševanje se z izjemo avtomobilizma povečujejo v vseh panogah

Trend rasti naložb v digitalno oglaševanje beležijo vse panoge (storitve, trgovina, zavarovalništvo in bančništvo, turizem, lepota in zdravje ter panoga drugo), pri čemer je bila najbolj močna rast zabeležena v kategorijah Turizem ter Lepota in zdravje. Povprečna naložba v kategoriji turizma bo 200 tisoč evrov, medtem ko bo v kategoriji lepote in zdravja celo nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Po dveh sezonah omejitev zaradi pandemije covida-19 je bilo v panogi turizma pričakovati ponovno večji obseg naložb. Na področju lepote in zdravja je mogoče opaziti posebnost slovenskega trga, saj veliko posameznih oglaševalcev posluje in oglašuje na širšem svetovnem trgu, hkrati pa področje farmacije povečuje intenzivnost naložb v digitalno oglaševanje.

V trgovinski panogi, ki je druga najmočnejša panoga po naložbah v digitalno oglaševanje, bo proračun za digitalno oglaševanje znašal okoli 830 tisoč evrov (9 % rast v primerjavi z letom 2021). Po obsegu sledi panoga finančnih storitev, kjer namerava povprečno podjetje v digitalno oglaševanje vložiti skoraj 430 tisoč evrov. V primerjavi z 2021 predstavlja to 26-odstotno povečanje.

Naložbe v oglaševanje rastejo v večini panog

Tudi rezultati splošne namere povečanja ali zmanjšanja proračunov nakazujejo, da se proračuni za oglaševanje še vedno povečujejo ali vsaj ohranjajo na isti ravni. Skoraj polovica (48 %) oglaševalcev poroča, da proračun za oglaševanje povečuje, le 12 odstotkov jih poroča o zmanjševanju obsega naložb. Delež oglaševalcev na področju turizma, ki povečujejo obseg vlaganj, je letos kar 85-odstoten.

V turizmu že skoraj 70 odstotkov oglaševalskega proračuna predstavlja digitalno oglaševanje

V splošnem digitalno oglaševanje zavzema 31 odstotkov oglaševalskega proračuna. Panoge, ki po tem deležu močneje odstopajo, so turizem z 68 odstotki, lepota in zdravje z 52 odstotki ter storitve in bančništvo/zavarovalništvo s po 47 odstotki.

Razlogi za uporabo digitalnega oglaševanja: učinkovitost, skladnost z zakonodajo in napredno ciljanje

iPROM in Valicon sta anketirane oglaševalce spraševala o pomembnosti posameznih razlogov pri odločitvi za naložbe v digitalno oglaševanje. Ti menijo, da je učinkovitost tista, ki najbolj vpliva na odločitev za uporabo digitalnega oglaševanja, saj jih 71 odstotkov ocenjuje to kot zelo pomembno. Skladnost z zakonodajo ocenjuje kot zelo pomembno 60 odstotkov anketiranih, napredno ciljanje pa 57 odstotkov. Med razlogi, ki jih vsaj polovica ocenjuje kot zelo pomembne, so še možnost evalvacije oglaševalskih akcij, večja transparentnost v digitalnem oglaševanju ter možnost komunikacije s ciljnimi potrošniki, ki je v digitalnem oglaševanju v primerjavi z drugimi oblikami oglaševanja veliko intenzivnejša in predvsem lažje dosegljiva.

Metodologija raziskave

Raziskavo o odnosu slovenskih podjetij do digitalnega oglaševanja družbi iPROM in Valicon izvajata od leta 2019. Namen raziskave je ugotoviti glavne trende na področju digitalnega oglaševanja v Sloveniji. Metodologija raziskave se ne spreminja, izjemoma se letno vsebina dopolni, s čimer je omogočena primerljivost rezultatov po letih.

Raziskava se izvaja s spletno anketo z metodo CAWI, k sodelovanju pa povabijo slovensko strokovno javnost. V letošnji raziskavi, ki je potekala med 19. januarjem in 11. aprilom 2022, je sodelovalo 194 odločevalcev na področju oglaševanja in trženja v Sloveniji.

Naložbe v digitalno oglaševanje bodo v 2022 zrastle za 15 odstotkov na strani iPROM.

»Digitalizacija je v porastu, priča pa smo velikim spremembam v oglaševalski industriji. iPROM Retail je storitev, ki odgovarja na potrebe oglaševalcev, da lahko zavarujejo lastne podatke o digitalnih stikih s potrošniki in izkoristijo njihovo polno moč. V storitev smo vključili rešitve, s katerimi oglaševalci učinkoviteje nagovarjajo potrošnike v vsaki fazi nakupnega procesa. Storitev temelji na uporabi podatkov za prilagajanje oglaševanja na način, da oglaševalec kar najbolje izkoristi svoja oglaševalska sredstva, hkrati pa ohrani popoln nadzor nad lastnimi podatki,« pojasnjuje Kristjan Pasar, produktni vodja za iPROM Retail, in dodaja, da po podatkih raziskave Shopper’s Mind 2021, ki jo je izvedel konzorcij podjetij Valicon, iPROM in Ceneje.si, potrošniki ne glede na to, ali kupujejo v fizični trgovini ali na spletu, v prednakupnem procesu za raziskovanje in odločanje uporabljajo pretežno digitalne medije.

Od večjega priklica blagovne znamke do učinkovitejšega pospeševanja prodaje

iPROMova novost vključuje najsodobnejše tehnologije za avtomatizirano izgradnjo oglasnih kreativ (iPROM Spider Ad), digitalizacijo prodajnih katalogov (iPROM Katalogi) in izgradnjo lastnih podatkovnih silosov (iPROM Private DMP).

iPROM Spider Ad z uporabo globokega učenja avtomatizira izdelavo digitalnih oglasov glede na fazo nakupnega procesa, v kateri se potrošnik trenutno nahaja. Rešitev iPROM Katalogi omogoča digitalizacijo prodajnega kataloga in njegovo podatkovno gnano distribucijo do uporabnikov digitalnih medijev. V podatkovnem silosu iPROM Private DMP pa oglaševalci v varnem in pred konkurenco zaščitenem okolju zbirajo podatke o vseh stikih, povezanih s svojimi digitalnimi aktivnostmi. Podatke o vedenjskih vzorcih uporabnikov svojih lastnih medijev združujejo z interakcijami, povezanimi z digitalnimi oglasi, ter z uporabo globokega učenja ustvarjajo močno osnovo za svoje prihodnje oglaševalske aktivnosti.

Oglaševanje, podprto z lastnimi podatki in umetno inteligenco

iPROM Retail je podprt z iPROMovimi avtorskimi tehnološkimi rešitvami za podatkovno gnano oglaševanje, optimizacijo oglaševalskih akcij v realnem času in samodejno prilagajanje oglasnih kreativ z uporabo umetne inteligence, temelji pa na iPROMovi programatični platformi. V kombinaciji s podatkovnim silosom iPROM Private DMP trgovcem omogoča, da podatke iz svojih oglaševalskih akcij zaščitijo pred konkurenco in jih v popolnoma varnem okolju dodatno plemenitijo prek aplikativnih povezav s svojimi drugimi podatkovnimi sistemi.

iPROM Retail za personalizirano digitalno oglaševanje v trgovinski panogi na strani iPROM.